ponedeljek, 15. april 2013

Prepreke na naši poti

Pred davnimi časi je kralj nekega kraljestva zaukazal, naj postavijo kamnit blok sredi ceste. Nato se je skril in opazoval ali bo kdo odstranil to veliko skalo. Mimo je prišlo mnogo ljudi, med njimi tudi najbogatejši trgovci in uradniki v kraljestvu, toda nihče si ni vzel za mar. Mnogi drugi so se pritoževali in kritizirali kralja, zakaj neki ne skrbi, da so ceste prehodne, ampak nihče ni naredil ničesar glede ovire.
 
Nato je mimo prišel preprost kmet, ki je nosil cel tovor zelenjave. Ko se je približal skali, je odložil svoje breme in poizkušal premakniti kamen na rob poti. Potrebno je bilo veliko napora, potiskanja in naprezanja, preden mu je končno uspelo. Ko si je ponovno oprtal koš z zelenjavo, ki ga pred tem nosil, je opazil mošnjo, ki je ležala na sredi poti, ravno tam, kjer je bila prej skala. V mošnji je bilo mnogo zlatnikov in kraljevo sporočilo, ki se je glasilo, da zlatniki pripadajo tistemu, ki umakne oviro s ceste.

Kmet se je tako naučil, česar mnogi drugi ne bodo nikoli razumeli. Vsaka prepreka predstavlja priložnost za napredovanje.

Tudi v našem življenju imamo veliko preprek. Kaj vam predstavlja prepreka? Oviro ali napredek?

sobota, 16. februar 2013

Recept za srečo

Vzemi današnji dan in vanj zmešaj naslednje sestavine: tretjino dajanja svojega časa in energije ljudem, ki jo potrebujejo, kozarec potrpežljivosti za volanom ter košček notranjega miru. Dodaj otroško razposajenost in druženje z ljudmi, ki jih imaš rad.

Primešaj košček ustvarjalnosti in delovne vneme ter začini to s svojim talentom. Vse skupaj zmesi v testo, ki mu po koščkih vmešaj še nekaj svojih ciljev, dobrih odločitev in upanja. Masa naj počiva v skledi, ki si jo namazal z majhnimi srečami, katere si spotoma nabiral ob poti.

Bel oblak, nasmešek v trafiki, dišeča jutranja kava, moker poljub, mehka dlaka tvojega psa in podobne uporabne sreče. Ko si odločen, da bo tole zares srečen dan, prelij vse skupaj še z gladko maso hvaležnosti. Pa dober tek vsem, ki si kuhate svojo srečo sami.

petek, 15. februar 2013

Kako čista so naša okna?

Mladi par se je preselil v novo sosesko in naslednji dan pri zajtrku je žena opazila kako soseda obeša oprano perilo pred hišo.
»To perilo pa ni prav čisto,« je dejala: »Gotovo ne ve, kako ga pravilno umiti. Mogoče potrebuje boljši pralni prašek?«
Mož se je ravno tako ozrl za besedami svoje žene, a je ostal tiho. In vsakič, ko je soseda obešala perilo, je mlada žena delala opazke na njen račun.
Mesec je pretekel in žena je bila presenečena, ko je nekega dne opazila popolnoma čisto obešeno perilo in je rekla svojemu možu: »Poglej! Soseda se je le naučila, kako pravilno prati. Sprašujem se, kdo ji je pokazal?«
Mož je odvrnil: »Zjutraj sem vstal zgodaj in očistil naša okna.«
In ravno tako je z življenjem... To, kar vidimo v drugih in v njihovih dejanjih, je odvisno od čistosti našega okna – uma – skozi katerega gledamo. Bilo bi bolje, da preverimo stanje svojega uma, preden se lotimo kritizirati in se vprašamo ali smo resnično pripravljeni videti dobro, kot pa iskati nekaj po čemer lahko tisto osebo sodimo.

torek, 5. februar 2013

Svet okoli vas

Na isti način kot vidite sebe, vidite tudi svet okoli vas. In tako, kot vidite svet, vidite sebe. Če hočete živeti v svetu, ki je prijazen in poln dobrote, morate biti tudi vi prijazni in dobri. Če želite uživati v svetu, polnemu medsebojnega spoštovanja, se učite in urite v spoštovanju do drugih. Če želite živeti v svetu, polnemu obilja, bodite ustvarjalni.

Če se želite počutiti boljše, se imeti rajši, potem se potrudite in pomagajte nekomu drugemu. Občudujte lepote sveta, ki vas obkroža in lepota bo postala del vas. Priznavajte in pozdravljajte dosežke drugih in s tem krepite lastno moč za doseganje svojih ciljev.

Okoli vas je celo vesolje, vam je na voljo, da ga izkusite. Kvaliteta te izkušnje pa je odvisna od vas. Tisti, pri katerih zgleda, kot da držijo cel svet na dlani, to dosegajo s svojim zazanavanjem in odnosom do sveta.

Gojite še naprej pozitiven odnos do sveta okoli vas in svet bo postal za vas boljši življenjski prostor...

Krompir

Nekoč je učitelj v osnovni šoli prosil svoje učenje, da prinesejo nekaj krompir v plastični vrečki v šolo. Vsakemu krompirju bo dano ime osebe, ki jo ta učenec sovraži. Torej število krompirjev, ki naj jih učenci prinesli v šolo, naj bo enako številu oseb, ki jih ta učenec sovraži. Na vnaprej določen dan, so učenci prinesli dobro opremljene krompirje.

Nekateri so imeli dva, drugi tri in nekateri celo pet krompirjev. Učitelj je svojim učencem dal navodilo, da morajo cel teden nositi poleg sebe krompirje, opremljene z imeni oseb, ki jih sovražijo.

Dnevi so tekli in otroci so se pričeli pritoževati zaradi smradu, ki je prihajal iz vrečke. Učenci, ki so imeli večje številko krompirjev, so se pritoževali, da je težko nositi vso to težo naokoli. Po enem tednu so otroci zaključili z nalogo.

Učitelj jih je vprašal:" Kako ste se počutili ta teden?". Otroci so diskutirali o težavah povezanih s težo in smradom. Nato je učitelj dejal:" Situacija preteklega tedna je zelo podobna temu, kar nosite v svojem srcu, ko ne marate nekaterih ljudi. To sovraštvo povzroča nezdravo stanje v vašem srcu in to sovraštvo nosite vse povsod kamorkoli greste. Če ne prenesete smradu krompirja, ki nastane po enem tednu, si predstavljajte kakšen vpliv ima na vaše srce vso to sovraštvo, ki ga nosite skozi življenje." 


(avtor neznan)

ponedeljek, 10. december 2012

Oprostite jim


Če ste se sposobni počutiti prizadete, potem ste sposobni to bolečino tudi pozdraviti. Kadar vas nekdo razjezi, poniža, se vtika v vas, vas žali ali kaj podobnega, se počutite prizadete - na nek drug način, postanete aktiven udeleženec v tej bolečini, ki vas prizadene. To ne pomeni, da je bilo tisto, kar so vam storili prav - to ni iskanje izgovorov ali opravičil za njihova dejanja.

Kljub temu bo vaša najboljša strategija, da greste preko tega in to pozabite. Bolečina, ki jo čutite, je vsa vaša in podaljšuje vašo negativno izkušnjo iz preteklosti. Zato se odločite in nehajte čutiti to bolečino.

To, da jim oprostite, prinese veliko več vam kot pa osebi, ki ste ji oprostili. Zato naj vam to preide v navado. Dlje, ko boste odlašali z oproščanjem, dlje boste zgolj žrtev prvotnega vdora v vašo zasebnost.

Ni pomembno, kako grob je bil vdor v vašo zasebnost, vaše oproščanje bo znak, da niste več pripravljeni sodelovati v mučenju samega sebe. To je izjemno močna strategija za vaše življenje. Oprostite jim in naredite s tem svoje življenje bolj pozitivno, bolj produktivno, bolj radostno in polnejše.


sobota, 3. november 2012

Uporabi vso svojo moč

Majhen deček se je v sončnem sobotnem jutru igral na peskovniku pred svojo hišo. S seboj je imel veliko majhnih, plastičnih avtomobilčkov in tovornjakov vseh barv in velikosti. Medtem ko je ustvarjal ceste, mostove in tunele, je globoko v mivki našel velik kamen. Skoraj majhno skalo. 


Previdno in marljivo jo je odkopal in jo poskušal dvigniti. Pa ni šlo. Nekaj časa je razmišljal, potem je sedel na mivko, se s hrbtom in rokami uprl ob majhen kamniti rob, ki je ločeval peskovnik od zelenega travnika pred hišo, s svojimi drobnimi nožicami pa ob kamen in potisnil. Kamen se je premaknil. Čisto malo. Spet je storil isto in z velikim naporom in vztrajnostjo premaknil kamen prav do roba peskovnika. Pa mu še vedno ni bilo všeč. Kamen je še vedno kvaril podobo cest, mostov in tunelov, ki jih je deček želel ustvariti na mehkem pesku. 

Poskušal je znova. Dvignil je kamen in ga poskušal skotaliti čez majhen rob peskovnika, na travnik. Pa ni šlo. Kamen je bil močnejši od njega. Mali se vseeno ni predal. Spet je sedel na tla in z istim postopkom kot prej porinil kamen ob rob. Da bi ga izrinil čez, si je želel. Kamen se je res malo dvignil, potem se je spustil na tla, kjer je že prej ždel, tako da je prekril še prstke na drobnih dečkovih nožicah. Malemu so se orosile oči.

Vse to dogajanje je skozi okno hiše pozorno opazoval njegov oče. Tisti trenutek, ko so dečku solze spolzele po licih, je nad seboj zagledal senco. Bil je njegov oče.
»Sin moj, zakaj nisi uporabil vse svoje moči, ki ti je bila na voljo?« ga je vprašal. Deček mu je solzno, s tresočim se glasom odvrnil: »Oče, uporabil sem prav vso svojo moč in voljo.«
»Ne, sin,« mu je prijazno in nežno odvrnil oče.
»Nisi uporabil vse svoje moči, nisi poklical mene na pomoč.«
Ko je to izgovoril, je oče prijel kamen in ga z lahkoto odstranil iz peskovnika svojega sina.