Mamino pismo otroku

Nekega dne, ko bodo moji otroci dovolj veliki, da dojamejo logiko, ki vodi starše, jim bom rekla:

- Dovolj sem te imela rada, da sem te vprašala, kam greš, in kdaj se vrneš.
- Dovolj sem te imela rada, da sem insistirala, da varčuješ in si sama kupiš kolo, čeprav smo imeli dovolj denarja, da bi si to lahko privoščili.
- Dovolj sem te imela rada, da sem molčala in dopustila, da sama dojameš, da te tvoj najboljši prijatelj izkorišča.
- Dovolj sem te imela rada, da te napotim v trgovino, da vrneš napol pojedeno čokolado in rečeš: ”To sem včeraj ukradel in zdaj sem prinesel denar.”
- Dovolj sem te imela rada, da sem ti dve uri stala za vratom, dokler nisi pospravil svojo sobo – delo, za katero si potreboval samo 15 minut.
- Dovolj sem te imela rada, da sem ti dopustila videti jezo, razočaranje in solze v mojih očeh (otroci morajo videti, da njihovi starši niso popolni).
- Dovolj sem te imela rada, da sem ti dopustila, da si lahko izkusil posledice tistega, kar si naredil, celo tedaj, ko so bile tako boleče, da so meni lomile srce.

A najbolj od vsega, dovolj sem te imela rada, da ti rečem NE, tudi kadar sem vedela, da me boš sovražil zaradi tega. To so bile najtežje bitke. Veseli me, da sem jih premagala, saj to so navsezadnje tudi tvoje zmage.

Z ljubeznijo, tvoja mama!

Zakaj ljudje kričijo, ko so jezni?

Učenci so razmišljali nekaj časa: »Zato ker zgubimo potrpljenje – je odgovoril eden izmed njih – zato kričimo.« »Vendar, zakaj bi kričal, če je oseba poleg tebe?« je vprašal učitelj, – »ali ni mogoče govoriti potihem – nalahno?« »Zakaj kričiš, ko si jezen?« Učenci so dajali še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni zadovoljil učitelja.

Končno je razložil: »Kadar sta dve osebi sprti, jezni, se njuna srca zelo oddaljita. Zato morata kričati eden na drugega, da njun krik preseže razdaljo in se utegneta slišati. Čim bolj sta jezna, glasneje morata kričati, da se slišita, ker je razdalja med njima velika.”

Nato je vprašal učitelj: »Kaj se pa zgodi, ko se dve osebi zaljubita? Si ne kričita, govorita si nežno, zakaj? Njuna srca sta si zelo blizu. Razdalja med njima je zelo majhna.«

Učitelj je nadaljeval: »Kaj se zgodi, ko se še bolj zaljubita? Ne govorita. Le šepetata in se še bolj zbližata v svoji ljubezni. Končno ne potrebujeta niti šepeta. Se gledata in to je vse. Tako sta dve osebi, kadar se ljubita.«

Potem je nadaljeval: »Kadar se prepirate, ne pustite, da se vaša srca oddaljijo; ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile, ker bo prišel dan, ko bo razdalja tako velika, da ne boste našli več poti nazaj.«

Avtor: P. Nadino Conte

Prepreke na naši poti

Pred davnimi časi je kralj nekega kraljestva zaukazal, naj postavijo kamnit blok sredi ceste. Nato se je skril in opazoval ali bo kdo odstranil to veliko skalo. Mimo je prišlo mnogo ljudi, med njimi tudi najbogatejši trgovci in uradniki v kraljestvu, toda nihče si ni vzel za mar. Mnogi drugi so se pritoževali in kritizirali kralja, zakaj neki ne skrbi, da so ceste prehodne, ampak nihče ni naredil ničesar glede ovire.
 
Nato je mimo prišel preprost kmet, ki je nosil cel tovor zelenjave. Ko se je približal skali, je odložil svoje breme in poizkušal premakniti kamen na rob poti. Potrebno je bilo veliko napora, potiskanja in naprezanja, preden mu je končno uspelo. Ko si je ponovno oprtal koš z zelenjavo, ki ga pred tem nosil, je opazil mošnjo, ki je ležala na sredi poti, ravno tam, kjer je bila prej skala. V mošnji je bilo mnogo zlatnikov in kraljevo sporočilo, ki se je glasilo, da zlatniki pripadajo tistemu, ki umakne oviro s ceste.

Kmet se je tako naučil, česar mnogi drugi ne bodo nikoli razumeli. Vsaka prepreka predstavlja priložnost za napredovanje.

Tudi v našem življenju imamo veliko preprek. Kaj vam predstavlja prepreka? Oviro ali napredek?

Recept za srečo

Vzemi današnji dan in vanj zmešaj naslednje sestavine: tretjino dajanja svojega časa in energije ljudem, ki jo potrebujejo, kozarec potrpežljivosti za volanom ter košček notranjega miru. Dodaj otroško razposajenost in druženje z ljudmi, ki jih imaš rad.

Primešaj košček ustvarjalnosti in delovne vneme ter začini to s svojim talentom. Vse skupaj zmesi v testo, ki mu po koščkih vmešaj še nekaj svojih ciljev, dobrih odločitev in upanja. Masa naj počiva v skledi, ki si jo namazal z majhnimi srečami, katere si spotoma nabiral ob poti.

Bel oblak, nasmešek v trafiki, dišeča jutranja kava, moker poljub, mehka dlaka tvojega psa in podobne uporabne sreče. Ko si odločen, da bo tole zares srečen dan, prelij vse skupaj še z gladko maso hvaležnosti. Pa dober tek vsem, ki si kuhate svojo srečo sami.

Kako čista so naša okna?

Mladi par se je preselil v novo sosesko in naslednji dan pri zajtrku je žena opazila kako soseda obeša oprano perilo pred hišo.

»To perilo pa ni prav čisto,« je dejala: »Gotovo ne ve, kako ga pravilno umiti. Mogoče potrebuje boljši pralni prašek?«

Mož se je ravno tako ozrl za besedami svoje žene, a je ostal tiho. In vsakič, ko je soseda obešala perilo, je mlada žena delala opazke na njen račun.

Mesec je pretekel in žena je bila presenečena, ko je nekega dne opazila popolnoma čisto obešeno perilo in je rekla svojemu možu: »Poglej! Soseda se je le naučila, kako pravilno prati. Sprašujem se, kdo ji je pokazal?«

Mož je odvrnil: »Zjutraj sem vstal zgodaj in očistil naša okna.«

In ravno tako je z življenjem... To, kar vidimo v drugih in v njihovih dejanjih, je odvisno od čistosti našega okna – uma – skozi katerega gledamo. Bilo bi bolje, da preverimo stanje svojega uma, preden se lotimo kritizirati in se vprašamo ali smo resnično pripravljeni videti dobro, kot pa iskati nekaj po čemer lahko tisto osebo sodimo.

Svet okoli vas

Na isti način kot vidite sebe, vidite tudi svet okoli vas. In tako, kot vidite svet, vidite sebe. Če hočete živeti v svetu, ki je prijazen in poln dobrote, morate biti tudi vi prijazni in dobri. Če želite uživati v svetu, polnemu medsebojnega spoštovanja, se učite in urite v spoštovanju do drugih. Če želite živeti v svetu, polnemu obilja, bodite ustvarjalni.

Če se želite počutiti boljše, se imeti rajši, potem se potrudite in pomagajte nekomu drugemu. Občudujte lepote sveta, ki vas obkroža in lepota bo postala del vas. Priznavajte in pozdravljajte dosežke drugih in s tem krepite lastno moč za doseganje svojih ciljev.

Okoli vas je celo vesolje, vam je na voljo, da ga izkusite. Kvaliteta te izkušnje pa je odvisna od vas. Tisti, pri katerih zgleda, kot da držijo cel svet na dlani, to dosegajo s svojim zazanavanjem in odnosom do sveta.

Gojite še naprej pozitiven odnos do sveta okoli vas in svet bo postal za vas boljši življenjski prostor...

Krompir

Nekoč je učitelj v osnovni šoli prosil svoje učenje, da prinesejo nekaj krompir v plastični vrečki v šolo. Vsakemu krompirju bo dano ime osebe, ki jo ta učenec sovraži. Torej število krompirjev, ki naj jih učenci prinesli v šolo, naj bo enako številu oseb, ki jih ta učenec sovraži. Na vnaprej določen dan, so učenci prinesli dobro opremljene krompirje.

Nekateri so imeli dva, drugi tri in nekateri celo pet krompirjev. Učitelj je svojim učencem dal navodilo, da morajo cel teden nositi poleg sebe krompirje, opremljene z imeni oseb, ki jih sovražijo.

Dnevi so tekli in otroci so se pričeli pritoževati zaradi smradu, ki je prihajal iz vrečke. Učenci, ki so imeli večje številko krompirjev, so se pritoževali, da je težko nositi vso to težo naokoli. Po enem tednu so otroci zaključili z nalogo.

Učitelj jih je vprašal:" Kako ste se počutili ta teden?". Otroci so diskutirali o težavah povezanih s težo in smradom. Nato je učitelj dejal:" Situacija preteklega tedna je zelo podobna temu, kar nosite v svojem srcu, ko ne marate nekaterih ljudi. To sovraštvo povzroča nezdravo stanje v vašem srcu in to sovraštvo nosite vse povsod kamorkoli greste. Če ne prenesete smradu krompirja, ki nastane po enem tednu, si predstavljajte kakšen vpliv ima na vaše srce vso to sovraštvo, ki ga nosite skozi življenje." 

(avtor neznan)