sreda, 26. september 2012

Če je življenje igra, potem potrebujemo pravila zanjo!


1. Pravilo: Dobili ste telo.
Lahko vam je všeč, morda pa ga celo ne marate – ampak - vaše je in bo z vami dokler boste živi. Sprejmite ga. Tisto pomembno ni v zunanjosti. 

2. Pravilo: Dobili boste lekcije.
Vpisani ste v celodnevno, neuradno šolo z naslovom “Življenje”. Prav vsak dan boste imeli priložost, da se naučite kakšno lekcijo. Lahko vam bo všeč ali ne, vendar so te lekcije pisane vam na kožo in so del vašega učnega načrta.

3. Pravilo: Napak ni – samo lekcije so!
Vaša rast je proces eksperimentiranja, je serija poskusov, napak in občasnih uspehov. Vsi, uspeli in neuspeli poskusi, so del tega procesa in so lekcije, ki se jih morate naučiti. Zato bodite sočutni do sebe in drugih. Učenje včasih traja precej dlje kot bi želeli.

4. Pravilo: Lekcije se ponavljajo, dokler se jih ne naučite.
Lekcije se bodo ponavljale v najrazličnejših oblikah toliko časa, dokler jih ne boste razumeli in se naučili vsega kar je potrebno. Ko jih boste obvladali, boste seveda dobili nove. Zavedanje, želja po spremembi in potrpljenje bodo vaše najmočnejše orožje.

5. Pravilo: Učenja ni nikoli konec.
Učenje se ne zaključi v nobenem obdobju v življenju. Dokler boste živi, bodo tu tudi lekcije, ki se jih bo treba naučiti. Zato se ne upirajte ritmu življenja. Bodite dovolj ponižni in priznajte svoje napake, dovolj fleksibilni in se učite iz njih, kajti togost vas bo oropala vse svobode in lahkotnosti novih možnosti.

6. Pravilo: “Tam” ni nič boljše kot tukaj”. 
Ko namreč vaš “tam” postane tukaj, boste seveda vedno našli nov “tam”, ki bo videti bolj vabljiv kot trenutni tukaj. S hvaležnostjo sprejmite vse kar je dobrega v vašem življenju in ne preštevajte tistega kar ni. Vsak trenutek svojega potovanja skozi življenje se zavedajte, da ste točno tam, kjer je najbolj prav. Opomnite se, če pozabite, kajti tako boste lažje našli zaupanje in svoj mir.

7. Pravilo: Drugi so le vaša ogledala.
Pri nikomer ne ljubite ali sovražite nečesa, kar ne odseva tistega, kar ljubite ali sovražite pri sebi. Bodite tolerantni do drugih – sprejmite jih take kot so. Imejte zdrav odnos do dojemanja sebe, svojih razmišljanj in občutkov. Bodite v oporo drugim – če tega ne zmorete, je to najboljši znak, da nekje zanikate svoje potrebe.  

8. Pravilo: Kaj boste storili s svojim življenjem je odvisno od vas.
Imate prav vso orodje in vse potrebne spretnosti – kaj boste z njimi storili je odvisno samo od vas. Prevzemite odgovornost za vse kar počnete. Ne jezite se! Slabi spomini povzročajo zmedo v vašem razmišljanju.

9. Pravilo: Vsi odgovori so v vaši notranjosti.
Treba jih je le poiskati, poslušati in zaupati. Zaupajte svojim instinktom in najglobljim občutkom. Ni pomembno kako jih zaznate – kot droban glasek ali močan inspirativni preblisk.

10. Pravilo: Vse to boste pozabili ob rojstvu.
S tem znanjem se rodimo. Že najzgodnejše izkušnje nas popeljejo v fizični svet, stran od duhovnega in sčasoma začnemo dvomiti, ne zaupamo in ne verjamemo. Lahko se pa vsega spet spomnite, če želite. Seveda pa se bo treba potruditi in poiskati in obuditi vaše notranje vedenje.

Povzeto po knjigi:
If Life Is a Game, These are the Rules

nedelja, 23. september 2012

Besede imajo moč

Živela je ženska, pametna in dobrosrčna. Imela je hčer, ki jo je nadvse ljubila. Nekega dne je prišla domov z dela, vsa utrujena in notranje napeta in še s strahotnim glavobolom povrhu. Želela si je miru in tišine, toda njena hči je neugnano prepevala in veselo poskakovala.

Ni namreč vedela, kako se mama počuti; bila je pač v svojem svetu, v svojih lastnih sanjah. Bila je razigrana, in čedalje glasneje je skakala in prepevala ter tako izražala svoje veselje in ljubezen. Pela je tako na glas, da je mamo glava samo še bolj bolela, in v nekem trenutku ji je prekipelo. Z besnim pogledom je ošinila svojo prelepo hčerkico in kriknila: "Utihni že! Grdo poješ. Ali ne bi bila raje tiho?"

V resnici seveda ni bilo krivo hčerino petje; šlo je samo za to, da mama v tistem trenutku pač ni mogla prenašati nobenega hrupa. Toda hči je verjela njenim besedam, in je pri priči sklenila dogovor s sabo. Odtlej nikdar več ni zapela, kajti prepričana je bila, da grdo poje in da bo šla s svojim glasom na živce vsakomur, ki bi jo slišal. 

V šoli je postala plašna, in če so ji rekli, naj kaj zapoje, ni odprla ust. Celo pogovori z drugimi so ji šli čedalje težje z jezika. Skratka, po tem notranjem dogovoru se je ta mala deklica povsem spremenila: prepričana je bila, da mora zatirati svoja občutja, da bi jo drugi sprejeli in ljubili.

Kadarkoli slišimo kako mnenje in mu verjamemo, sklenemo dogovor s sabo, in ta dogovor postane del našega celotnega naziranja. 


Deklica je počasi odraščala, in čeprav je imela prelep glas, nikdar ni več zapela. Iz enega samega "uroka" je razvila cel "kompleks". In uročil jo je prav tisti človek, ki ga je najbolj ljubila: mama. Ta takrat niti ni opazila, kaj je storila s svojo besedo. Ni se zavedala, da je uporabila črno magijo in uročila hčerkico. Ni vedela, kakšno moč ima beseda, zato je tudi ne gre obsojati. Storila je pač samo to, kar so ji, tako ali drugače, storili njen oče, mati in drugi. Kakor so besedo zlorabili oni, tako jo je zdaj ona.


Kolikokrat to storimo svojim otrokom! Izrečemo jim kako podobno svoje mnenje, potem pa še leta in leta prenašajo urok te črne magije. Z nami se gredo črno magijo tudi ljudje, ki nas imajo radi, vendar to počnejo nehote in nevede. Zato jim moramo odpustiti; saj niso vedeli, kaj počno.


Še en primer. Zjutraj se zbudite z občutkom sreče v srcu. Tako sijajno se počutite, da kar uro ali dve preždite pred ogledalom in se zaljšate. Pa pride na obisk katera izmed vaših najboljših prijateljic in vam reče: "Kaj, hudiča, pa je s tabo? Saj nisi ničemur podobna. Pa ta tvoja obleka - kako si smešna v njej! In to zadostuje; to je dovolj, da vas pahne naravnost v pekel. Mogoče vam je prijateljica to rekla samo zato, da bi vas prizadela. In res vas je. Povedala je, kaj si misli, in sicer z vso močjo besede, ki stoji za povedanim. Če njeno mnenje sprejmete, postane dogovor oziroma prepričanje, in v to prepričanje vložite vso svojo moč. Tako to mnenje postane črna magija oziroma urok.


Takšnim urokom je težko vzeti moč. Edina rešitev je, da sklenemo kak nov dogovor, ki temelji na resnici. Resnica je namreč najpomembnejši del brezgrajnosti v besedah. Na enem rezilu meča so laži, ki ustvarjajo črno magijo, na drugem pa resnica, ki ima moč, da prežene črnomagijski urok. Edinole resnica vas bo osvobodila.


Don Miguel Ruiz, zgodba iz knjige Štirje dogovori


Bodite kot orel ...


Kakšen lep dan je danes - pa čeprav je zunaj slabo vreme, kajne? Zakaj lep, ko pa je zunaj oblačno ali celo dežuje? Spomnite se stare kitajske modrosti o JING JANG - u, kjer je v vsaki dobri stvari nekaj malega slabega in v vsaki slabi stvari nekaj dobrega. Potrudite se najti tisto dobro v vsakem izzivu, ki vam stopi na pot. Napor, ki ga boste vložili, se vam bo tisočkratno povrnil. Ko najdete tisto dobro, se osredotočite na to, podpirajte in razvijajte samo to. Izziv bo postal vaša priložnost in vaša pot v bodočnost.

Bodite kot ptica. Bodite kot orel, letite visoko. Zakrožite nad svojim življenjem, poglejte vse tiste trenutke, ki so prišli, ko ste se utapljali v vodah samopomilovanja. Zdaj veste, da ste boljši. Zdaj ste se dvignili nad probleme in iščete izzive. Pa tudi če kdaj za hip predahnete, opazujte okolico in iščite nove izzive. Prišli vam bodo nasproti, zdaj ste pripravljeni, da jih prepoznate in naredite iz njih priložnosti.

Verjamete, da zmorete. Verjamete vase, saj puščate ostanke starih razmišljanj daleč za sabo. Povsod ste si nalepili opozorila, s katerimi se opozarjate na svojo izbrano pot. Namesto počasnega sprehajanja, plazenja ali ždenja ste si izbrali, da boste leteli. Hitro, visoko, daleč.

Tako daleč, kot sežejo vaše misli.

petek, 21. september 2012

86.400 Eur


Predstavljajte si banko, ki vaš tekoči račun vsako jutro napolni z 86.400 evri. Vendar se vsota ne prenaša na drugi dan. Vsak večer banka izbriše ves preostali znesek, ki ga niste utegnili porabiti med dnevom.

Kaj bi storili? Zapravili bi vsak tolar posebej, seveda!

Vsak izmed nas ima takšno banko. Imenuje se čas. Vsako jutro nam priskrbi na razpolago svojih 86.400 sekund. Vsako noč se izbriše vsota, ki je čez dan niste uspeli izkoristiti za dober namen. Ne prenaša se na drugi dan in ne dopušča prekoračitev.

Vsak dan se za vas odpre nov časovno-bančni račun. Vsako noč se neporabljen ostanek izbriše in uniči. Če ne izkoristite dnevnega nakazila na ta račun, je izguba vaša. Ni povratka nazaj in tudi na jutri ne morete računati.

Živeti morate v sedanjosti in porabljati vašo dnevno vsoto nakazanega časa. Investirajte ga, da boste od njega imeli kar največ, tako v svojem zdravju, kot sreči in uspehu!

Čas že teče. Izkoristite ta dan…

Prepoznajte vrednost vsakega trenutka, ki ga imate na razpolago! In ovrednotite ga zato, ker ga delite z nekom, ki vam je pri srcu, z nekom, ki je vreden vašega časa.